Zakonska (ne)zvestoba na radiu

To, da med medijskimi hišami poteka prava vojna za občinstvo, ni nič novega. Vsaka se na svoj način bori za bolj senzacionalno, žgečkljivo ali obskurno novičko. Našteto se najbolje da zaslediti med cenenimi tiskanimi mediji rumene barve. Zadnja leta je rumene vsebine možno še kako zaznati na najbolj obiskanih in odmevnih spletnih straneh v Sloveniji.

Če se je včasih še trudilo in iskalo vsaj polresnične škandale, se sedaj išče nevidene, ekscesne in obskurne blamaže, na katere ne bi pomislil niti v najhujšem trilerju ali znanstveno-fantastičnem filmu. Še najraje pri tujih ali domačih zvezdah, ki so tako ali drugače prisiljene, da se na primer v svojih poznih štiridesetih v svojih videih obnašajo kot najstnice v božjastnem stanju na maturantskem izletu.

In če se naštetega ne najde pri smetani, se pač to išče pri navadni raji, ki se je za minimalen honorar nemara pripravljena tudi blamirat, na primer v resničnostnih šovih. 

Nedvomno, prihod senzacionalizma in publicitete je pokopal vso integriteto medijev.

podmojimoknom27

Do nedavnega sem naivno mislila, da na radijskih postajah poteka le nekoliko drugačna borba za poslušalce. Prepričana sem bila, da kakovostno radijsko postajo tvori dober spiker. Potem dobra glasba, čim manj oglasnih vsebin, pa uporabne informacije.

Ravno zato me je toliko bolj pred dnevi sezula Facebook objava ene izmed večjih radijskih postaj v Sloveniji, v kateri so pozivali, naj z glasom ljudstva pomagajo nesrečnemu gospodu v stiski. Revež si je namreč na službeni poti privoščil brezpomenski skok čez plot. Med podvigom je staknil (reci-piši) spolno prenosljivo bolezen. In njegova težava? Kako ženi štirinajst dni prikrivati, da je na antibiotikih? In last but not least: kako ženički pojasniti, da mu ni do posteljnih aktivnosti?

podmojimoknom28

 

Zanimivo, pod objavo so se začeli zgrinjati ogorčeni, ponekod tudi sočni komentarji obeh spolov. V večini so seveda eskapado poročenega obsojali. Da najmanj, kar si žena zasluži, je iskrenost. Bilo je tudi nekaj optimistov, ki so bili mnenja, da se zakon (kljub skokom čez plot) da rešiti. Peščica pa se je zgražala nad radijsko postajo, ki naj bi mu pomagala skriti prevaro.

Dejstvo je, da so zadnje čase moderne zveze (beri: z več akterji) precej moderne. Kljub temu, da sama nimam tako sodobnih nazorov, me moderno minglanje ne moti. Seveda dokler so s pogoji uporabe udeleženci tudi seznanjeni. 🙂

Zanimivo, da si takih modernih zvez upa privoščiti zelo malo ljudi. Še vedno se raje kot to preferira farso. Kjer se nekdo sebično odloči, da bo svojo srečo koval na račun nesreče nevednega. Seveda. Ker od strahopetca resnice in poguma ne moreš pričakovati.

No, in ko nekoč resnica (po spletu nesrečnih naključij?) pride na plano, sebičnež svoja dejanja označi za ponesrečene napake ali pa celo zanje krivi druge.

podmojimoknom22

 

No, in da ne bom sebična tudi sama. Otac na službenom putu je vendar na radiu zaprosil za nekaj nasvetov. Koliko so uporabni, naj presodi sam…

Ne varaj. Če si nesrečen, samo odidi. Tako boš olajšal življenje sebi in ostalim. Ne podcenjuj, da boljša polovica prevare ne sluti. Igralec Paul Newman bi ti rekel, zakaj bi šel ven na hamburger, če si doma lahko privoščiš zrezek? (Če misliš, da imaš doma hamburger, pa se čim prej odseli 🙂 ). Če ne želiš, da za to izvejo ostali, tega enostavno ne počenjaj.

In najpomembneje: Ne pozabi, da karma ne pozablja. 😉

podmojimoknom29

In (dobrohotna) misel za radijsko postajo: Kdor živi od publicitete, od nje prej ali slej crkne. 

Sprenevedanje po slovensko

Pred slabimi štirinajstimi dnevi je Slovenijo zaobjel pravi medijski cunami. Zgodba, ki jo danes na sončni strani Alp pozna že vsak. Ravnatelj srednje šole naj bi si med odmorom v kabinetu oralno privoščil učiteljico matematike. Nesreča je hotela, da je omenjene strasti ovekovečila kamera nadebudnega srednješolca. In da bi bil njegov občutek moči še večji, se je odločil posnetek divjih šolskih strasti deliti z vesoljno Slovenijo.

Ta je ponujeno kost zagrabila kot stekel pes. Devetsekundni pornič (?) je na medmrežju in v medijih zaokrožil kot virus. V 24 urah je postal najbolj gledan posnetek na Slovenskem. Na družabnih omrežjih se je na ta račun zvrstilo na tisoče komentarjev. Od posmeha do obsojanja podivjanih hormonov učiteljev. Drugi pa so se zgražali nad učencem, ki si je drznil snemati in nato javno objaviti posnetek popolnoma »naravnega  početja.«

podmojimoknom14

No, in ko se je že morda zazdelo, da je stvar iz glavnih naslovnic dokončno poniknila, je ravnatelj pred dnevi poskrbel za presenečenje s priznanjem, da je na posnetku navsezadnje on. Včeraj zvečer pa je odjeknila novica, da se je ravnatelj pod težo vseh pritiskov zlomil in svojo zgodbo zaključil s samomorom…

Mediji o žalostni novici praktično niso poročali, nekateri so jo potisnili v ozadje dnevnih novic, tretji pa so se elegantno ovili v molk. No, medtem, ko so se mediji ovili v tišino, je ponovno završalo na družabnih omrežjih. Tokrat so sledile groteskne obsodbe medijev in javni pozivi k odstopom urednikov medijskih hiš. Pisalo se je o grozljivi ravnateljevi usodi in prizadetih svojcih. Sedaj so se odprle tematike, o katerih smo lahko pred štirinajstimi dnevi le sanjali. Naenkrat se je pojavilo na tone družbeno-odgovornih posameznikov, ki so postali zgroženi nad novinarsko politiko. Res ne vem, kje so se ti isti intelektualci potikali ob začetku afere? Nemara pa jih je afera zajela »šele« štirinajst dni kasneje, ko se je zgodilo najhuje?

podmojimoknom3

Sicer sem se od javnega polemiziranja na to temo distancirala. Priznavam pa, da ob začetku afere nisem bila navdušena ne nad odprtimi načeli in nazori glavnih akterjev posnetka, prav tako pa tudi ne nad drznostjo srednješolca, ki je zgodbo dveh posameznikov vzel v svoje roke in jo podelil s širno Slovenijo. Prepričana sem (bila) namreč, da obstajajo primernejši prostori za deljenje intime dveh poročenih ali pa ljubimcev, kakor koli. Moje mnenje je (bilo), da seks (učiteljev ali učencev!) v šolo ne spada. Hkrati sem očitno naivno prepričana, da starši poučijo otroke o tem, da pametne naprave lahko hkrati prinašajo korist, kot tudi istočasno veliko škodo. Ampak to je le moje naivno mnenje, ki ga ohranjam enakega, ne glede na dogodke, ki so temu sledili.

Hkrati pa me je ob dogodkih, ki so se odvili v zadnjih 24 urah, spreletel srh in občutek groze. S spleta so izginile glasne obsodbe in zgražanja. Kamenjanja je bilo naenkrat konec. Ravnatelj je iz grešnika prešel v ubogo žrtev. In pozor: žrtev medijev in ne krvoločnih komentatorjev, ki so se ob posnetkih še ne dolgo nazaj naslajali. Pričel se je cikel sprenevedanja. Nenadoma so za nastalo situacijo okrivili medije. Medtem pa dežurnega krivca za serijske klike in mastna komentiranja šolskega posnetka niso iskali.
Hkrati ni nikogar obšla misel o precej znanem dejstvu. Raja najraje posega po precej rumenih vsebinah. Najbolj brane so Slovenske novice, najbolj gledani pa resničnostni šovi z lahkotnimi vsebinami. V manj kot dnevu se je izkazalo, da je v Sloveniji dva milijona prebivalcev s štirimi milijoni obrazov. Oh, Slovenija, mar te ni sram?

podmojimoknom13