O samozavesti uspešnih ljudi…

Follow my blog with Bloglovin

Ameriška pevka in igralka Bette Midler je nekoč podala zanimivo izjavo o uspehu. Namreč, najhujše naj bi bilo spoznanje, da ob zmagoslavju težko najdeš nekoga, ki ti uspeh zares iz srca tudi privošči. Izjava, ki pije vodo v nešteto primerih.

Če uspeh ni ravno »naš«, nanj radi gledamo z dvignjenim nosom. Pa naj bo to v šolskih klopeh, kjer so piflarji bili od nekdaj osovraženi. Ne, da so se marljivo učili in garali za lepe ocene. Ne. Bili so ljubljenci prfoksov. Čez desetletja se podobna zgodba ponavlja tudi v službi. Ne glede na dosežke in zavidljive rezultate na delovnem mestu se prej ali slej najde nekdo, ki bo zatrjeval, da so ti posledica vez in poznanstev ali pa preveč ogretih odnosov s šefom. Zavisti in glodanju se ne morejo izogniti tudi megalomansko uspešni. Na primer podjetniki, ki so pristali na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev. Ti hitro postanejo tarča vprašanj medijev, ki poizvedujejo, kaj neki delajo s toliko denarja in kakšen je izvor njihovega premoženja.

podmojimoknom34

Nedvomno, uspeh dviguje bistveno več prahu kot ga dvigneta povprečnost in sivina. Zabavno je opazovati komentatorje in vsesplošne poznavalce tujega uspeha. Ti navadno pozabljajo, da ni bližnjic do uspeha. Da je pot navzgor strma in naporna. In da jo je potrebno prehoditi po stopnicah. Pozabljajo, da je za uspeh potreben otroški entuziazem. Ter da pravi neuspeh ni v padcu, temveč v pasivnosti.

podmojimoknom32

No, na drugi strani je še bolj žalostno spremljati odzive uspešnih… Kdo se recimo ne spomni piflarja iz šole, ki mu je bilo nerodno pred razredom, ker je odličen? Ali pa sodelavca, ki je prej ali slej bil izobčen iz kolektiva zaradi svoje uspešnosti? Še več, še tisti, prej omenjeni megalomansko uspešni, pred mediji govorijo, da sploh niso tako uspešni in bogati. Da si (pri vseh milijonih) komajda kaj privoščijo, saj so ves čas v poslu in garajo.

Spet drugi gredo še dlje. Starša prikupnega govorečega mačka se skrivata pred kamerami in o svojem uspehu ne želita govoriti. Drznem si predvidevati, da nista ravno kriminalca, če pa sta, bo prej ali slej z njima opravila roka pregona. 🙂

Začela sem se spraševati, zakaj bi jim moralo biti ob uspehu nerodno? Ker radi sežejo po zvezdah? Ker zanje ni nič nemogoče? Ker niso enako pasivni kot večina? Zato. Ker v svojem delu izstopajo tako, da jih ne moreš spregledati, tudi če bi to hotel. Zato, ker je njihov uspeh največje maščevanje pasivnosti. Zato!

Ni jim potrebno biti nerodno. In ne rabijo se sramovati svojega uspeha. Ker uspeh se ne zgodi slučajno, po nesreči.

Še več, ko jih drugi vprašajo, na kaj so pri sebi ponosni… Takrat naj jim odgovorijo: »NA VSE. NA ČISTO VSE.« 😉

podmojimoknom28

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s