Neznosna lahkost svetovanja

Pred časom mi je pod roke prišel zanimiv odstavek, ki me je spodbudil k pisanju današnjega zapisa…

»Če ste samski, vas sprašujejo po zaročencu. Če ste zaročeni, vas sprašujejo, kdaj se boste poročili. Ko se poročite, vas sprašujejo, kdaj boste imeli otroke. Ko imate prvega otroka, vas že sprašujejo po drugem. Če se ločite, sprašujejo, zakaj. Če poskušate ponovno zaživeti, sprašujejo, zakaj tako hitro…«

Hkrati sem malo za tem prejela nesebičen nasvet, da je sedaj zame idealen čas, da stopim v zvezo in da svoj samski status transformiram v vezanega ali nekaj njemu podobnega. Verjetno ne rabim razlagati, da nasveta nisem iskala in da je ta prišel kar sam od sebe. Zabavna reč, da je nasvetek priletel ravno od osebe, ki je daleč od ambasadorja srečne zveze. In ne, temu dejstvu se nikakor ne posmehujem. Zabava pa me dejstvo, da je tuja zelenica vedno bolj zanimiva od domače. 😉

podmojimoknom13

Zaradi nesebičnih nasvetov sem začela razmišljati o tem, kako ljudje hitro in velikodušno podelimo nasvete tudi takrat, ko nas zanje najmanj prosijo. Saj poznamo te znamenite stavke: »Veš, če bi jaz bil na tvojem mestu bi brez oklevanja naredil tole…«

Nedvomno, vsekakor je vloga svetovalca enostavnejša od vloge posameznika v stiski. Latinski pregovor celo pravi, da nasvete z lahkoto delimo bolnim takrat, ko smo sami zdravi. 🙂 Resnično drži, da sit lačnega ne razume ali pa enostavno ne želi razumeti… Na drugi strani pa je zanimivo spremljati reševanje težav (prej omenjenih) svetovalcev. Nenadoma življenje ni več peresno lahko. 

Naravnost zabavno je, kako smo ljudje nagli in hitri z nasveti vsem okoli sebe, ko pa pride do trenutka, da bi te nasvete upoštevali pri sebi, pa enostavno pogorimo. Vsekakor ni daleč od resnice tudi ugotovitev Johna Churtona Collinsa. Rekel je, da je potrebne več modrosti pri uporabi kot pa zgolj pri dajanju nasvetov.

podmojimoknom14

Menim, da zna biti deljenje nasvetov precej nevarno. Sploh v primeru, ko posameznika ne poznaš ravno najbolje. Pred leti sem v nekem časopisu prebrala zabaven moto Luke Špika. Hudomušno je izjavil, da je njegov življenjski moto precej preprost stavek. To je: »Brigaj se zase.« 🙂

Prav tako je modro spregovoriti takrat, ko te po mnenju vprašajo. Morda velja tudi razmisliti, če posameznik, ki je v stiski, potrebuje samo sočuten pogled ali pa sogovornika brez komentatorske vloge, ki bo le poslušal njegovo izpoved?

In kaj, če morda tisoč besed ni odgovor na težavo? Morda pa se kdaj odgovor skriva tudi v tišini. 😉

podmojimoknom15

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s